16.03.2012

Ajda gre na morje 12.del

Objavljeno v Ajda gre na morje 18:46 avtor: psychoticoverload

Zvok galebov in ribiške ladje je predramil Ajdo iz sanj. Daleč na morju je videla majhno ribiško ladjo, ki se je ravnokar odpravljala na nočni lov. Spala ni več kot dve uri, saj so sveče, ki jih je prižgal Boris še vedno gorele. Toda kje je Boris. Odeja, na kateri sta pred nekaj urami skupaj ležala je bila prazna, ostala je le njegova jopa, ki jo je imel prej zavezano okoli vratu. Zbegano je gledala okoli in ga v temi poskušala izslediti, vendar je bila na plaži sama. Prijel jo je občutek tesnobe, sedla je na odejo, potegnila kolena k sebi, jih objela in zajokala. Ni razumela, zakaj bi jo Boris pustil samo na plaži.

Ko je tako sedela ob družbi valov, se ji je zazdelo, da v daljavi sliši pogovor dveh moških. Panično je začela pogledovati okoli, ali se ji kdo približuje, vendar ni videla nikogar, pogovor pa tudi ni utihnil. Počasi je pogledala proti luni in na vrhu pečine ozrla dve postavi, ki sta se pogovarjali. Za enega od njiju je bila prepričana, da je Boris, saj je od daleč prepoznala njegovo izklesano telo. Druge postave pa ni prepoznala, vendar je delovalo, kot da se postavi prepirata. Nekdo je nekaj kričal na Borisa, vendar zaradi valov ni razumela niti besede. Nekaj časa ju je opazovala, nato pa se je opogumila in na glas poklicala Borisa.

Ko sta postavi zaslišali Ajdin glas, sta se zdrznili. Druga postava je še nekaj pomahala proti Borisu, neto pa sedla v avto in se odpeljala. Ajda ni videla, v kakšen avto je sedel Borisov sogovornik, saj je izpod pečine videla le soj žarometov in tudi nič kaj ji ni bilo všeč, da jo je takole pustil samo spati sredi ničesar. Počasi je nabirala bes v sebi in čakala, da se Boris vrne.

>> Kaj si nor, da me tu puščaš samo, medtem ko ti veselo klepetaš na vrhu hriba,<< je svoj gnev začela izlivati nanj, medtem ko je brcnila še komaj gorečo svečo, >>medtem ko se jaz sekiram zate.<<

>>Stric je…<< ji je poskušal pojasniti, vendar mu je s pogledom dala vedeti, da je bilo njegovo dejanje napačno, zato je raje utihnil in sedel na odejo. Z roko je nakazal, naj sede poleg, vendar je bila preveč jezna, da bi ugodila njegovi želji. Raje je sedla na drevo, ki ga je burja ukrivila in je bil idealen za sedenje. Eno nogo je dala čezenj in se s komolcem naslonila nanjo. Brado je nežno naslonila na dlan in se zazrla v daljavo, kjer je na koncu obzorja sijala majhna lučka, ki bo zdaj, zdaj izginila. Zatopila se je v tok svojih misli in sploh ni slišala, kdaj je Boris pristopil do nje. Samo začutila je dotik njegovih rok, ki so počasi drsele okoli njenega vratu. Počasi je od zadaj približal svojo glavo in jo naslonil na njeno ramo in se ji šepetaje opravičil.

>>Vem, da ni bilo prav,<< je tako naslonjen nanjo dejal, medtem ko je ona globoko vzdihnila in odkimala z glavo. Hitro je vstala in se zazrla v njegove oči. Nekaj sekund sta se tako gledala in ko jo je Boris želel prijeti za roko, je stopila dva koraka nazaj.

>>Pusti me. Rabim čas zase, pokliči me jutri, << mu je s solzami v očeh odvrnila. Stekla je mimo njega in se zagnala po skalnatih stopnicah. Boris pa je nepremično ostal, saj ni vedel, kako naj reagira. Naj steče zanjo ali naj jo pusti, da se umiri.

—————————————————————————-

Zahvale, da je nastal 12. del gredo moji sosedi, ki mi je pokazala, da to zgodbo dejansko nekdo bere in mi dala navdih, da spravim dvanajsti del na plano ;) Kakor tudi dvema vztrajnima mladeničema, blogerjema in soigralcema iz AC, gospodu ”zmešanemu” in gospodiču ta’lepmu, ki sta me vsake toliko spominjala, da bi bil že čas, da nekaj ”spacam”.

V opravičilo, ker je od zadnjega dela minila že cela era prilagam en komad :)

YouTube slika preogleda

SE NADALJUJE . . .

P.S.

Zgodba je izmišljena, prav tako so vse osebe v tej zgodbi izmišljene in fiktivne. Vsaka podobnost s stvarnimi osebami je zgolj naključna in nenamerna. Prav tako so vse situacije izmišljene in so zgolj plod domišljije, zato je vsaka podobnost z stvarnim svetom zgolj naključna in nenamerna.

  • Share/Bookmark