7.06.2013

Ajda gre na morje 18.del

Objavljeno v Kritike 13:37 avtor psychoticoverload

Prosim, ” se je oglasil glas na drugi strani. Ajda še nikoli ni bila tako srečna, da je slišala ta glas.

Matija, pomagaj mi prosim,” ga je prekinila še preden je lahko nadaljeval s pozdravom. Vedela je, da se nanj lahko vedno zanese in ji bo stal ob strani. Ta misel jo je mirila. Čeprav se je ob njem počutila varno, si nikoli ni upala pokazati čustev do njega.

Povej Ajda, ” ji je odvrnil, ”kaj te muči?” Čutil je, da je nekaj hudo narobe, saj je zaznal strah v njenem glasu.

Rabim tvojo pomoč, ” je rekla vsa raztresena, ”nekaj denarja, kolikor imaš bi mi prav prišlo.’‘ Bilo jo je sram, da je morala prositi Matijo za pomoč. Pravzaprav jo je bilo v tem trenutku bilo sram same sebe, vendar je vedela, da ji sami ne bo uspelo zbrati dovolj denarja v enem dnevu, saj je imela privarčevanih približno 500€ na banki, kar pa še zdaleč ni dovolj za povrnitev dolga z obrestmi.

Koliko pa rabiš?’‘ ji je odvrnil. Nekaj malega imam v črnem fondu, vendar ni ravno veliko.

Huh, rabila bi kar dosti, ” je rekla, saj jo je bilo sram reči točno koliko rabi. Vedela je, da Matija nima ravno veliko denarja, saj prihaja iz revne družine in si svoj denar služi z delom. Rad bi prepotoval ves svet.

Povej koliko,” je nejevoljno odvrnil.

Okrog 2500 evrov, ” je previdno rekla Ajda. Začutila je, kako je na liniji nastala neprijetna tišina. Slišala je, kako je Matija globoko zavzdihnil in zadržal sapo. Izdihnil je.

Koliko,” se je zadrl v telefon, ”za kaj za vraga rabiš toliko denarja?” Zopet je na liniji nastala dolga tišina. Matija je bil jezen, saj so se njegovi sumi s tem, ko mu je povedala koliko denarja rabi potrdili.

Zabredla sem v nekaj, ” je po dolgi tišini le priznala. ”Res bi rabila tvojo pomoč,’‘ je sedaj z jokajočim glasom nadaljevala, ”si edini na koga se lahko obrnem.” Zopet so njen obraz prelile solze. Sesedla se je na stol in začela jokati. Z rokavi majice si je brisala solze z obraza.

V redu, pomiri se, ” jo je poskušal pomiriti matija, ”bova že nekako to uredila.” Vedel je, saj ji bo težko pomagal, saj toliko denarja ni imel, vendar je vedel, da bi ga nekako lahko dobil, saj je poznal nekaj ljudi, ki bi mu lahko pomagalo.

Hvala ti,” mu je na kratko odgovorila, saj kaj več ni spravila iz sebe.

Ok, dobiva se jutri pred banko pri tvojem bloku, tam okoli devetih, sedaj pa moram it. Adijo, ” je še vedno malo jezno odvrnil in se poslovil od nje.

Adijo,” mu je odvrnila preden je prekinil linijo. Zopet je ostala sama v tišini, ki jo je v teh trenutkih ubijala in razžirala od znotraj. Odtavala je v svoj svet. Odkar so jo spustili sta minili dve uri. Razmišljala je o denarju, o tem na koga se lahko obrne in o tem, kako se bo rešila. Minute so minevale, Ajda pa ni prišla do nobene rešitve. Na koncu je obupano uprla glavo na dlani in pekoča bolečina jo je predramila iz sanj. Čisto je pozabila na ureznino, ki jo je dobila ko je želela pobegnit iz ujetništva. Počasi je odvila raztrgan del majice s katerim je imela povezano rano. Ko je razrezala do konca, je videla da rana le ni tako nedolžna kot je bila na prvi pogled. Skozi dlan je imela globoko ureznino in vedela je, da bo rana pustila grdo brazgotino, če ne obišče bolnišnice. Odločila se je, da si jo bo raje kar sama oskrbela. Vzela je vodko, ki jo je imela v omari, šla do umivalnika in si zlila vsebino steklenice na rano. Vedela je, da mora to razkužit. Rana jo je začela še bolj peči, bolečina je postajala neznosna, solze so ji napolnile oči. Dopovedovala si je, da je možna in da mora to preživeti. Medtem ko je tako roko držala nad umivalnikom, je z drugo roko v omarici zraven iskala gazo in povoj.

Ko si je rano končno oskrbela, si je zaželela tuša. Že dva dni se ni stuširala in želja je bila kljub časovni stiski prevelika. S sebe je zmetala obleke, si nastavila pravo temperaturo in stopila pod curek mlačne vode.

”Oh kako to paše, ” so bile zadnje besede preden je zopet odtavala v svet iskanja rešitve.

————————————-

Ni mi uspelo. Za zdaj!

(Hugo Chavez)

————————————-

———————————————————————————————————————————————————–

SE NADALJUJE . . .

P.S.

Zgodba je izmišljena, prav tako so vse osebe v tej zgodbi izmišljene in fiktivne. Vsaka podobnost s stvarnimi osebami je zgolj naključna in nenamerna. Prav tako so vse situacije izmišljene in so zgolj plod domišljije, zato je vsaka podobnost s stvarnim svetom zgolj naključna in nenamerna.

P.P.S. Uradna skupina Ajda gre na morje.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni .