7.06.2013

Ajda gre na morje 18.del

Objavljeno v Kritike 13:37 avtor: psychoticoverload

Prosim, ” se je oglasil glas na drugi strani. Ajda še nikoli ni bila tako srečna, da je slišala ta glas.

Matija, pomagaj mi prosim,” ga je prekinila še preden je lahko nadaljeval s pozdravom. Vedela je, da se nanj lahko vedno zanese in ji bo stal ob strani. Ta misel jo je mirila. Čeprav se je ob njem počutila varno, si nikoli ni upala pokazati čustev do njega.

Povej Ajda, ” ji je odvrnil, ”kaj te muči?” Čutil je, da je nekaj hudo narobe, saj je zaznal strah v njenem glasu.

Rabim tvojo pomoč, ” je rekla vsa raztresena, ”nekaj denarja, kolikor imaš bi mi prav prišlo.’‘ Bilo jo je sram, da je morala prositi Matijo za pomoč. Pravzaprav jo je bilo v tem trenutku bilo sram same sebe, vendar je vedela, da ji sami ne bo uspelo zbrati dovolj denarja v enem dnevu, saj je imela privarčevanih približno 500€ na banki, kar pa še zdaleč ni dovolj za povrnitev dolga z obrestmi.

Koliko pa rabiš?’‘ ji je odvrnil. Nekaj malega imam v črnem fondu, vendar ni ravno veliko.

Huh, rabila bi kar dosti, ” je rekla, saj jo je bilo sram reči točno koliko rabi. Vedela je, da Matija nima ravno veliko denarja, saj prihaja iz revne družine in si svoj denar služi z delom. Rad bi prepotoval ves svet.

Povej koliko,” je nejevoljno odvrnil.

Okrog 2500 evrov, ” je previdno rekla Ajda. Začutila je, kako je na liniji nastala neprijetna tišina. Slišala je, kako je Matija globoko zavzdihnil in zadržal sapo. Izdihnil je.

Koliko,” se je zadrl v telefon, ”za kaj za vraga rabiš toliko denarja?” Zopet je na liniji nastala dolga tišina. Matija je bil jezen, saj so se njegovi sumi s tem, ko mu je povedala koliko denarja rabi potrdili.

Zabredla sem v nekaj, ” je po dolgi tišini le priznala. ”Res bi rabila tvojo pomoč,’‘ je sedaj z jokajočim glasom nadaljevala, ”si edini na koga se lahko obrnem.” Zopet so njen obraz prelile solze. Sesedla se je na stol in začela jokati. Z rokavi majice si je brisala solze z obraza.

V redu, pomiri se, ” jo je poskušal pomiriti matija, ”bova že nekako to uredila.” Vedel je, saj ji bo težko pomagal, saj toliko denarja ni imel, vendar je vedel, da bi ga nekako lahko dobil, saj je poznal nekaj ljudi, ki bi mu lahko pomagalo.

Hvala ti,” mu je na kratko odgovorila, saj kaj več ni spravila iz sebe.

Ok, dobiva se jutri pred banko pri tvojem bloku, tam okoli devetih, sedaj pa moram it. Adijo, ” je še vedno malo jezno odvrnil in se poslovil od nje.

Adijo,” mu je odvrnila preden je prekinil linijo. Zopet je ostala sama v tišini, ki jo je v teh trenutkih ubijala in razžirala od znotraj. Odtavala je v svoj svet. Odkar so jo spustili sta minili dve uri. Razmišljala je o denarju, o tem na koga se lahko obrne in o tem, kako se bo rešila. Minute so minevale, Ajda pa ni prišla do nobene rešitve. Na koncu je obupano uprla glavo na dlani in pekoča bolečina jo je predramila iz sanj. Čisto je pozabila na ureznino, ki jo je dobila ko je želela pobegnit iz ujetništva. Počasi je odvila raztrgan del majice s katerim je imela povezano rano. Ko je razrezala do konca, je videla da rana le ni tako nedolžna kot je bila na prvi pogled. Skozi dlan je imela globoko ureznino in vedela je, da bo rana pustila grdo brazgotino, če ne obišče bolnišnice. Odločila se je, da si jo bo raje kar sama oskrbela. Vzela je vodko, ki jo je imela v omari, šla do umivalnika in si zlila vsebino steklenice na rano. Vedela je, da mora to razkužit. Rana jo je začela še bolj peči, bolečina je postajala neznosna, solze so ji napolnile oči. Dopovedovala si je, da je možna in da mora to preživeti. Medtem ko je tako roko držala nad umivalnikom, je z drugo roko v omarici zraven iskala gazo in povoj.

Ko si je rano končno oskrbela, si je zaželela tuša. Že dva dni se ni stuširala in želja je bila kljub časovni stiski prevelika. S sebe je zmetala obleke, si nastavila pravo temperaturo in stopila pod curek mlačne vode.

”Oh kako to paše, ” so bile zadnje besede preden je zopet odtavala v svet iskanja rešitve.

————————————-

Ni mi uspelo. Za zdaj!

(Hugo Chavez)

————————————-

———————————————————————————————————————————————————–

SE NADALJUJE . . .

P.S.

Zgodba je izmišljena, prav tako so vse osebe v tej zgodbi izmišljene in fiktivne. Vsaka podobnost s stvarnimi osebami je zgolj naključna in nenamerna. Prav tako so vse situacije izmišljene in so zgolj plod domišljije, zato je vsaka podobnost s stvarnim svetom zgolj naključna in nenamerna.

P.P.S. Uradna skupina Ajda gre na morje.

  • Share/Bookmark

3.06.2013

Ajda gre na morje 17.del

Objavljeno v Kritike 19:37 avtor: psychoticoverload

Sekunde so trajale, ko jo je on prebadal s svojimi hladnimi očmi. Ajda je imela občutek, kot da se gledata e celo večnost. Srce ji je razbijalo tako naglas, da je lahko slišala vsak njegov utrip. Čutila je, kako še vedno krvavi iz roke. Stiskala je pest, vendar sama ni vedela ali je to zaradi jeze ker jo je opazil ali zato, da manjša krvavitev. Bila je jezna sama nase da je storila takšno napako. Naenkrat jo je preplavil neznanski pogum, pognala se je v neznanca ki je stal pred njo in ga zbila na tla. Slišala je kako je zaklel za njo in ni dolgo trajalo, ko je za seboj slišala korake. Stekla je po stopnicah navzdol .

Kar naenkrat je zvok tišine prerezal strel. ”Dovolj, ” je slišala glas iz vrha stopnic, ”če hočeš še dihati svež zrak, se usedi na kavč in se ne premikaj.” Ajda je obnemela. Ubogala je ukaz in sedla na kavč. Bila je vsa pretresena. Pogledala je proti stopicam, neznanec v belem je že hodil proti njej.

Živijo punca,” ji je rekel in na obraz navrgel pošasten nasmešek. ”Najbrž se ti niti ne sanja, zakaj si tu,” ji je rekel v slogu iz kakšnega mafijskega filma. Hodil je okoli nje kakor mrhovinarji okrog svojega plena. Z roko je vlekel po zgornjem robu kremnega kavča, ki je stal sredi veže. Ko je prišel do njenih ramen, je roko položil nanje. Ajda se je zdrznila.

Poslušaj, ” je rekel in stisnil njeno ramo, ‘‘za denar se gre.” Položil je še drugo roko na njeno ramo in jo močno stisnil, da je Ajda zavpila od bolečine.

Za denarnico, ki si jo našla na vlaku in z njo pobegnila v tujino.” Njegov obraz je postal resen. Stopil je do stola, ki je stal v kotu in ga postavil pred njo. Sedel je nanj, tako da sta se sedaj gledala iz oči v oči. Postavil je roko na njeno koleno in rekel, ”poslušaj, ne bo ti hudega, če mi izročiš ves denar, ki si mi ga ukradla.” Ajda je zbegano pogledala.

Manjka ga…,” je prestrašeno rekla, vendar stavka ni mogla dokončati, saj jo je on prekinil. Bilo mu je jasno da manjka 3000€, saj mu je Boris že izročil denarnico.

Dal ti bom 24ur časa, da ta denar vrneš, z 10% obrestmi” ji je grozeče zasikal, ”in niti minute več.” Vstal je in začel hoditi pred njo. V rokah je ves čas odpiral in zapiral vžigalnik znamke zippo. Čeprav ni kadil, je bil to njegov način da se pomiri.

Jutri, točno tak čas mi boš prinesla tisto, kar si mi ukradla. Jasno?”  je sedaj moreče gledal v njo.

Jasno,” mu je s tresočim glasom odvrnila. Ni vedela ali bi ga gledala v oči, ali bi gledala stran. V njej je vrela jeza, kako je lahko kaj takega naredila in se sploh spustila v to, po drugi strani pa jo je bilo strah, saj ni vedela kje bo dobila denar.

Če greš na policijo ali mi ne vrneš denarja, o pobegu sploh ne sanjaj, ” ji je sedaj govoril s smrtno resnim izrazom na obrazu, ” te bom našel in takrat boš videla hudiča. Jasno?”

Ja,” je bilo vse kar je lahko spravila iz sebe. Bala se je, da ji bo res kaj naredil.

Jutri, na dunajski, v bifeju nasproti gospodarskega razstavišča,” izročil ji je vizitko z naslovom in imenom bara, ‘‘bodi tam, drugače, ” pogledal jo je in se ji nasmehnil, ”naj kar tvoja domišljija do konca opravi. Sedaj si prosta.

Stopil je do vrat in jih odprl. Ajda je vstala in brez slovesa stekla skozi vrata. Srce ji je še vedno močno nabijalo. Še sama ni vedela kje in kod je tekla, kar naenkrat se je znašla v svojem stanovanju. Prvič, odkar je zapustila otok je zajokala. Solze so ji tekle po obrazu dokler ni njena majica postala že čisto mokra.

Dovolj,” si je rekla sama pri sebi, ”morem zbrati denar.

V roke je prijela mobilni telefon in zavrtela prvo telefonsko številko ki se jo je spomnila. Vedela je, da na njegovo pomoč lahko vedno računa.

————————————-

Imaš lahko vse – za kar si se pripravljen boriti in vztrajati!

————————————-

SE NADALJUJE . . .

P.S.

Zgodba je izmišljena, prav tako so vse osebe v tej zgodbi izmišljene in fiktivne. Vsaka podobnost s stvarnimi osebami je zgolj naključna in nenamerna. Prav tako so vse situacije izmišljene in so zgolj plod domišljije, zato je vsaka podobnost z stvarnim svetom zgolj naključna in nenamerna.

P.P.S. Uradna skupina Ajda gre na morje.

  • Share/Bookmark

1.06.2013

Ajda gre na morje 16.del

Objavljeno v Kritike 15:42 avtor: psychoticoverload

”Si hotela pobegnit ha, ” je na njo vpil neznanec v črni obleki, medtem ko jo je vlekel nazaj v hišo. Na pogled je bila hiša lepo urejena. Zunanja podoba je spominjala na eno  tistih vil iz časa po drugi svetovni vojni,  ki so si jih gradili bogati vojni dobičkarji. Rumena fasada in zaraščenost z bršljanom pa sta ji dajala tisto mističnost, ki jo bo Ajda še spoznala.

Ni želela razmišljati, kaj jo čaka. Hotela se je samo rešiti iz prijema neznanca, ki jo je močno stiskal okoli pasu. Ugriznila ga je, vendar ni odreagiral. Njegova obleka je prestregla ostrino njenih zob. Poskušala je globoko zasaditi nohte v njegovo kožo, vendar jo je neznanec le še bolj močno stisnil.

Prišla sta do vhodnih vrat. Odprl jih je in Ajdo porinil skoznje. Sam je stopil za njo in za seboj zaklenil vrata. Ajda je hitro preučila prostor. Na desni strani so bile zavite marmorne stopnice, ki so se vile ob robu prostora. Spominjale so na tiste iz filmov o princeskah. Na vseh oknih v spodnjem nadstropju so bile nameščene rešetke, zato je vedela da od tu ne bo mogoče pobegniti. Pognala se je po stopnicah v drugo nadstropje.

”Ti kar beži, ” je slišala glas za seboj, ”daleč ne boš prišla.” Slišala je kako se je zasmejal. Ni se ozirala nanj, tekla je še naprej. Iskala je izhod, vendar so bila vsa okna v zgornjem nadstropju prebita z žeblji, da jih ni bilo mogoče odpreti. Vsaka soba v katero je stekla jo je šokirala. V sobi so bile nametane vzmetnice, marsikje je bila kri. Po stenah so bili veliki rdeči zmazki, kot da bi nekdo poskušal vse počistiti, vendar mu ni uspelo.

”Kaj je to zaen hudič?” se je spraševala. Še sama se ni zavedala, kam je pravzaprav prišla.

Slišala je, kako je nekdo odprl vrata v ograji in skozenj je zapeljal avto. Po zvoku sodeč je bil eden tistih terenskih vozil. Ni se zmotila, saj se je pred hišo ravnokar parkiralo vozilo znamke Land Rover. Šofer avtomobila je stopil do zadnjih vrat in jih odprl. Iz vozila je izstopil urejen možakar v beli obleki. Pogledal je proti hiši in postavil obe roki na bok. Ajda je videla kako je globoko vzdihnil. Nato je pogledal k tlom, prekotalil z nogo kamen, ki je ležal pred njim nato pa stopil po stopnicah proti vhodu.

”Kaj za vraga?” je bila zbegana. Ni vedela kaj se dogaja, kdo je to. Moški, ki je ravnokar prispel je deloval umirjeno, prijazno, vendar je bil njegov pogled hladen. Obleka, zlikana na robove je kazala, da je rad urejen in eleganten.

Slišala je, kako so se v spodnjem nadstropju odklenila težka lesena vrata, moški, ki se je ravnokar pripeljal pa je vstopil. Slišala je njegove korake ko je zakorakal v vežo.

”Kje je?”, je bilo njegovo prvo vprašanje. Imel je hripav glas, ki je bil prav srhljiv.  Ajdo je oblila kurja polt. Že dolgo ni slišala tako hladnega glasu, prav tako se že dolgo ni počutila tako prestrašeno. Nazadnje je imela tak občutek, ko se je sprehajala po Dunajski cesti in sta ji sledila do doma dva neznanca.

”Zgoraj, ” je odvrnil že znani glas, tisti, ki ji je prej primazal pošteno klofuto. Zopet je začela iskati izhod. Samo še ena vrata so bila, katera ni odprla in zagnala se je k njim. Hitro jih je odprla. Sobica je bila nametana z vso mogočo kramo. Od metel, veder do orodja za urejanje zunanje okolice. V levem kotu je bila velika škatla, za njo pa je bilo ravno toliko prostora, da bi se lahko skrila. Za seboj je potihoma zaprla vrata in se stlačila v ozek prostor za škatlo.

Slišala je, kako je nekdo stekel po stopnicah. ”Kje si?” je odmeval hladen glas gospoda v belem. Začel je odpirata vrata. Slišala je kako je vstopil v vsako sobo posebej, ostal v njej nekaj sekund nato pa za seboj zaprl in zaklenil vsaka vrata posebej.

”Vem da si tu, ” je kričal, Ajdi pa je srce začelo še bolj močno razbijati. Vedela je, da bo kmalu zmanjkalo vrat in na koncu bo prišel do shrambe. In ni se zmotila, sunkovito so se odprla še zadnja vrata, vrata za katerimi se je skrivala Ajda.

”Kje za vraga je?” je zavpil, ”jaz je tu ne najdem!” Zaprl je vrata. Ajda ni verjela, da jo je spregledal. Malo se je sprostila, vendar je po nesreči premaknila škatlo, za katero se je skrivala, da se je ta dotaknila metle, ki se je prevrnila in padla na železno korito. Zvok udarca je bil strašansko srhljiv. Vrata so se zopet odprla, sedaj sta se gledala iz oči v oči. Prebodel jo je s svojim pogledom, na ustih pa se mu je razlezel srhljiv nasmešek.

————————————-

Ni mi uspelo. Za zdaj!

(Hugo Chavez)

————————————-

———————————————————————————————————————————————————–

SE NADALJUJE . . .

P.S.

Zgodba je izmišljena, prav tako so vse osebe v tej zgodbi izmišljene in fiktivne. Vsaka podobnost s stvarnimi osebami je zgolj naključna in nenamerna. Prav tako so vse situacije izmišljene in so zgolj plod domišljije, zato je vsaka podobnost z stvarnim svetom zgolj naključna in nenamerna.

P.P.S. Uradna skupina Ajda gre na morje.

  • Share/Bookmark

5.09.2011

ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE

Objavljeno v Kritike 09:00 avtor: psychoticoverload

Je vse bolj pogost izraz, ki ga uporabljajo Evropski in pa v zadnjem času tudi slovenski politiki. Izraz ni nov, že v 19. stoletju  ga je uporabil Victor Hugo na mirovnem kongresu v Parizu. Danes pa so ga na plano potegnili evropski politiki z kanclerko Merklovo in bivšim kanclerjem Schroeder-jem na čelu.

ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE (v nadaljevanju ZDE), je ena izmed možnosti za prihodnost Evropske unije. Ker je v zadnjem času evro dejansko na psu, gospodarstvo Evrope pa bolj kot ne peša so govorice o ZDE postale vse glasnejše, saj EU ne more konkurirat ostalim evropskim državam brez enotne ekonomske politiki.

Foto: Bloomberg

vir: finance

In ker se vedno vrti vse samo okoli denarja in se na male ljudi v takšnih primerih ne gleda, ker le ti štejejo kot nepomemben faktor, samo na hitro poglejmo eno stvar katere se bomo morali odreči in to je Državna suverenost. Se res lahko odrečemo možnosti samo odločanja, vsaj tisto malega kar nam je še ostalo. Smo res pripravljeni samo sprejemati ukaze kot za časa bivše juge. Že sedaj hlapčimo za EU kot psi. Pa smo se ji pripravljeni v celoti podrediti?

Ko enkrat zgubimo pravico lastnega odločanja, sčasoma izgubimo vse. Izgubili smo že lasten denar, sčasoma bomo dali lastno zemljo in tudi lasten jezik. Izgubili bomo še tisto malo, kar nas dela posebne. Vse to, zato, da se pridružimo veliki korporaciji, ki se bo na ta račun bogatela, mi pa bomo propadali. Že tako nas države ala Nemčija, Avstrija, Francija štejejo pod balkanske države in z nami tudi tako ravnajo.  In ker nas znajo vrteti okoli malega prsta, bomo tudi med prvimi, ki se bodo strinjali, za takšno stvar. Pa ne mislim z strinjanjem ljudstva, temveč naših parlamentarnih briht, ki jih lahko zmanipulira vsak politik malo višjega kova in tako bomo tudi mi pristali v tem  ˝Barbara rovu˝ kjer se bo na našo zgodovino počasi usedal prah pozabe.

Namesto, da bi razvijali svojo ekonomijo in imeli lastno valuto, ker smo že zaradi svoje dobre geografske pozicije ravno na vozlišču evropskih poti, rinemo v smeri propada. Ko bo naše politike srečala pamet1, bodo ugotovili, kakšne možnosti za razvoj so izpustili. Če lahko ena Švica ruši evro, bi tudi mi lahko konkurirali z njim. Mogoče je v meni preveč optimista, ampak z ljudmi na pravih mestih, bi lahko bili kura ki nese zlata jajca, katera bi si pekli za zajtrk, sedaj pa bomo samo kura, ki nese jajca druge kvalitete, pa še ta nam bodo pobrali.

To kar smo branili med drugo svetovno vojno pred Italijani in Nemci ter Madžari, smo lepo na lepe oči predali Evropi.

Slovenija

vir: DEBUNK STEREOTYPES

  1. Kar se nebo zgodilo []
  • Share/Bookmark

3.09.2011

Verske skupnosti ali sod brez dna

Objavljeno v Kritike 09:30 avtor: psychoticoverload

Ker sem imel danes vrh glave PC-ja1 , sem nekako bolj zgodaj odjadral v posteljo. In ker kot vsak priden študent2 preživim polovico noči za knjigami, sem se danes odločil, da temu nebo tako. Da bom odšel v svoj sanjski svet malo bolj zgodaj. In ko sm nekako uvidel, da iz zgodnjega spanca nebo nič, sem po dveh mesecih na plano potegnil nakolenčnik3 in se logiral na FaceBook, se zaklepetal in ura je preskočila iz 22.00 na 1.004. In ker moj zrak v glavi tudi ob tej uri še zdalež ni bil pripravljen na zmrzovanje5, sem se pač odločil, da se poigram z supervizorjem6 , in pogledam koliko javnega denarja naša država nakloni verskim ustanovam. Bolj kot ne sem doživel hladen tuš, ki je pod klimo prav zares neprijeten.

Torej vsi vemo, da ima verska skupnost7 pravico po 27. členu zakona o Verski svobodi, sprejetim dne 16. 2. 2007 pravico od države zahtevati plačevanje prispevkov za socialno varnost.  To bi bilo še nekako sprejemljivo, če bi VS8 , tako kot ostali plačevala Davke. Namesto tega so tax free in imajo po zakonu dovoljenje po financiranju iz prostovoljnih prispevkov, njihova zemljišča kjer izvajajo verske dejavnosti niso obdavčena, po 38. členu zakona o Dohodnini so obdavčeni le verski delavci. Sedaj se bo oglasil nekdo z izrekom: >>Ja pa saj plačujejo davke<<. In, da ti že takoj odgovorim. Če je tistih par €, ki jih mesečno kapne notri in tistih 1.000.000€ ki jih gre mimo zate pravično, potem je čas da obiščeš, ki ti bo naložil malo slame v glavo.

Torej, da, ˝pomoč˝ verskim delavcem. Pravično ali nepravično, vendar že osnovni pregled na Ajpes-u nam pove, da vse bolj vleče v nepravičnost, kot v pravičnost. Nadškofija Ljubljana in Maribor9, sta od leta 2003 do danes pobrali od države dobrih 22.000.000€. Res da bi bil znesek za cca 10 milijonov manjši, če nebi bilo denacionalizacijskih izplačil, vendar je to še vedno zelo velik znesek, ki ga nikakor ne moramo spregledati. Kako lahko RKC, katere šefi imajo svojo državo in svojo banko, od države pobira milijone in hlini reveža? Po podatkih Ajpes-a imata  zgornji Nadškofiji skupaj 9 TRR, ki sta v register vpisani kot neprofitni organizaciji. Torej kaj potemtakem potrebujeta 9 računov10 . Vse se že ustavi pri tistih prostovoljnih prispevkih, ki so eno veliko mazanje marmelade na oči. Tudi jaz bi lahko odprl firmo in bi rekel da poslujem kot neprofitna ustanova in se financiram iz prostovoljnih prispevkov11 . Vsakdo izmed vas je bil kdaj v cerkvi in je videl kakšnega pobiralca denarja, ki je z zvrhanim košem12 denarja skače okrog in pred vsakim podrži pehar za prispevke. In ker je župniku pač treba nekaj dat, mu vsi odstopijo evro ali dva. In če gremo v številke. . . Vsi vemo kolk je ura ane. Cerkev obrača milijone in mi plačujemo njej. Eni največjih korporacij ena uboga Slovenija plačuje mesečno po 300.000,00 a sami nimamo denarja za izplačevanje pokojnin. Da prav ste slišali, NLJ in NMB mesečno pobereta od 300.000,00 do 400.000,00€. Zakaj, se sprašujete? Zato, da vaši dušni pastirji pridigajo koga volit na nedeljskih volitvah.

Sam sem, kot vam je že očitno lahko kapnilo ateist, če komu skozi zapis ni potegnilo je čas da zamenja žarnico, in se mi takšna izplačila zdijo skrajno nesprejemljiva, sploh v času ko je večina na ˝cesti˝, nekateri nimajo niti za pod zob, mi pa živimo RKC in njihove zaposlene, katerih zaslužki segajo veliko nad povprečje dobro stoječe družina. Res da govorimo o socialni državi, ki pomaga vsem13, ampak nekje pa tudi moramo postavit meje, ali bomo pomagali vsem in tako drveli proti bankrotu, ali pa bomo nekje rekli NE.

Iz dneva v dan poslušamo, kako je cerkev ločena od države in kako prva nima vpliva na slednjo. Kako verouka v šolah ne bomo dopustili itd. itd. a vse prikazuje, kako so eni od drugega odvisni.  Da ne govorimo niti o aferi, ki je nastala v začetku letošnjega leta in je dodobra razburkala slovensko javnost o dolgovih NMB, ki je na rob prepada potisnil Zvon Ena in Zvon Dva Holding, ter družbo T-2, ki bo po zadnjih podatkih lahko poslovala dalje.

Vsi vemo, da je vera bila vedno in vedno bo namenjena kontroli ljudstva, kdor veruje v nekaj več zato ne rabi dušnega pastirja. Tisti, ki verjame, bo svoja verovanja znal izpeljati na svoj način, na način po katerem bo začutil samo-zadoščenje in občutek da mu nekdo pomaga.

In ker je čas spet poletel, je čas, da neham z nakladanji in za konec nalepim samo še nekaj slikc, da ne boste govorili, da mlatim prazno slamo.

  1. Jup, jup tisga ja, k maš škatlo pa ekran pa miša pa tipkovnco pa printer []
  2. To je bolj zviševanje kot resnica []
  3. Po Toporišičevo je to prenosni računalnik []
  4. zanimivo kako včasih čas res leti []
  5. beri: utrujenost []
  6. Ne ni tisto kot bi vas mislila večina pokvarjencev/k, supervizor je http://supervizor.kpk-rs.si/ []
  7. V nadaljevanju VS []
  8. Lahko bi uporabljal izraz cerkev, ampak mamo več različnih skupnosti v Sloveniji zato ta izraz bolje pristoji []
  9. V nadaljevanju NLJ in NMB []
  10. 5 računov ima Mariborska nadškofija in 4 Ljubljanska []
  11. Sanja svinja kokuruz, a kokuruza nema []
  12. Lepše je zgledalo še za časa tolarja, ko je bilo več papirja []
  13. Bolje da ne govorimo še o ciganih []
  • Share/Bookmark

29.08.2011

Iščem cimra za na Dob

Objavljeno v Kritike 09:30 avtor: psychoticoverload

Ker bom tam, kot tudi večina vas, internetne generacije, očitno tudi pristal. Pa ne zato, ker bi nekoga ubil ali pa mu fizično ali materialno škodoval. Zgolj zato, ker so naše parlamentarne ˝brihte˝ čisto potiho začele snovati nov zakon proti najhujšemu kriminalu kar jih je, spletnemu piratstvu. Jap, točno temu, in če vas bodo spoznali za krive, boste imeli tri leta plačan apartma z all-inclusive ponudbo nikjer drugje kot v enem od državnih hotelov. Ker gre naši državi očitno tako zelo dobro, da si lahko privošči, da na ta račun zapre polovico, ma kaj polovico 3/4  prebivalstva. Najbolj bizarno je to, da če boste na nelegalen način pridobili opremo/glasbo/filme/slike v vrednosti petih jurčkov, vam bodo sodili huje kot nekomu, ki je nakradel milijone, na ˝kant˝ spravil na stotine delavcev povrh vsega pa še lagal preiskovalcem in celotni javnosti1.  Ljudje ki so pokradli na milijone, si izplačevali skoraj milijonske plače, z denarjem, ki se je iz državne blagajne zlival na račun podjetij, ki naj bi, če bi v naši državi teklo vse tako kot bi moralo, gradila v naše dobro. Pa ker vsi poznamo zgodbe zadnjih let, bom samo na hitro prelete par podatkov.

Ivan Zidar, gradbeni baron vir:novogradnja.com

Na račun podjetja SCT, brez hčerinskih firm, se je od leta 20032, steklo na njihov račun 480.880.263,38 €. Od tega je samo Ivan Zidar imel plače 793.743,00€ v letu 20093. Pa se zamislite, če sploh zaslužite toliko cekinov v vseh vaših delovnih letih. Najbrž ne a?  Podjetje je danes v stečaju. Stotine delavcev na cesti. Zidarju se sodi v zadevi čista lopata in je baje bolan, tako kot vsi, ki jim grozi zapor in se na daleč izogiba sodišča tako kot hudič križa.

Hilda Tovšak, Vegrad vir:finance.si

Tudi nje se najbrž spomnite iz vseh ˝kolobocij˝, ki so nastale po stečaju Vegrada. Pa da na kratko preletim cifre.

  1. 70.196.800,20 je država plačala Vegradu4 v letih od 2003 do danes.
  2. 134.000,00 je bila ˝skromna˝ plača Tovšakove v letu 2009.

In glej ga zlomka, firma je danes začuda v stečaju, delavci na cesti, stanovanja se ne prodajajo saj so baje gradbena polomija. Hildica je še vedno svobodna, vsake toliko se oglasi na sodišču ali pa  jo obiščejo na domu kriminalisti, ki malo pošarijo po njenem domu, medtem ko je ˝plemenita˝gospa na potovanju. In seveda ko pride domov, zganja vik in krik o nekorektnosti preiskave itd. itd.

Dušan Črnigoj, Primorje vir:google.si

In pa da na koncu omenim še najmlajšega, ki je po vseh prejemkih javnih financ čudežno zabredel v težave. Dušan Črnigoj, predsednik uprave Primorja, je pripeljal podjetje na rob prepada in samo čaka se poročilo revizorske hiše PriceWaterhouseCoopers, če je podjetje smiselno reševati. Da niti ne sprašujemo, kdo ga bo reševal. Sigurno ne Črnigoj z lastnim kapitalom. Ah kje, pomagala mu bo država, pomagali mu bomo MI, tako kot že mnogokrat poprej. Mi ki nismo nič krivi, ki s svojim trudom polnimo žepe  Managerjem leta5. od leta 2003 je Črnigojevo Primorje od države dobilo 336.126.297,93€ našega denarja od katerega si je Črnigoj izplačal v letu 2009 345.00,00€. Podjetje trenutno nima denarja za poplačila podizvajalcem kot tudi ne za plače delavcem in za nakup materiala, s katerim bi nadaljevala gradnjo. Razplet bo znan v prihodnjih dneh.

In zakaj sem iz piratskega zakona skočil na plače in izplačila treh največjih gradbenikov? Zato da boste dobili neko sliko, kako kradejo mojstri in ostajajo na prostosti in kako bodo zapirali nas, ki se ne kopamo v zlati kadi polni denarja. Država je od leta 2003 trem največjim gradbincem izplačala slabo Milijardo €6, vendar v to številko niso všteta državna podjetja ala Dars, katerih izplačila gradbincem so neznana.

Za nas, ki pa naj bi odtujili 5 tisočakov, pa naj bi nas čakalo 3 leta zapora. Kje je tukaj pravica. Branko Maček, serijski morilec z avtoceste je še danes na prostosti, pa je vzel tri mlada življenja. In to je neka država? Resnično ne razumem kakšen je cilj tega zakona. Mar imamo napol prazne zapore in nimajo pazniki dela in jih je potrebno zaposliti? Ima država preveč denarja pa nam želi plačati bivanje v zaporu na državne stroške?

Še najbolj smešno v celotni stvari pa je to, če bo mladoletnik vlekel piratske stvari bodo odšli sedet starši. Pa se naše brihte zavedajo, kako težko je dobiti službo v teh časih. Zaprli bodo nič krivega človeka, samo zato, ker je njegov pamž vlekel piratsko opremo .Celoten zakon je tako kontradiktoren in neumen, da lahko takšna brca v temo uspe samo našemu Borutu ki najbrž resnično misli, da bo s tem zakonom stanje izboljšal. Internet je naša pravica, naš glas, naša svoboda. Internet je naše orožje. In naš predsednik vlade si sam koplje grob, v katerega se bo lahko ulegel, ko se bo nanj usula zemlja na naslednjih volitvah. Ker z takšnimi ukrepi mu je poraz na naslednjih volitvah zagotovljen.

Upam da v našem parlamentu obstaja še vsaj malo zdrave pameti in da takšen zakon nebo sprejet, saj je to grobo poseganje v človekove pravice. Seveda je zakon na tem področju potreben, vendar ne v tako radikalni obleki, kot ga predstavljajo danes, kjer je spletni pirat obravnavan huje kakor morilci, posiljevalci ali roparji. V to je treba iti z hladno glavo in premišljeno, ne pa narediti neko skropucalo od zakona. Na koga želimo narediti vtis? Na Evropo? Tako da zapiramo lasten narod, zunaj pa puščamo težke kriminalce.

Če pride do sprejema takšnega zakon, lahko že predčasno naročijo menjavo stekel pri g. Aleksandru Kresalu, ali pa  preventivno plačajo g. Črnigoju, da njegovo podjetje odstrani vse granitne kocke iz Ljubljane. Morda pa mu tako lahko pomagajo, da se Primorje izogne stečaju.

  1. Hilda in Ivan []
  2. jp. supervizor je zakon []
  3. Vir: Mladina []
  4. brez hčerinskih družb []
  5. Nihče od zgoraj naštetih te nagrade ni dobil, omenjena je zgolj kot prispodoba []
  6. Vključno z hčerinskimi podjetji []
  • Share/Bookmark

24.08.2011

Šolarje prevaža 
pijan upokojenec. Neumni starši ali invalidni otroci?

Objavljeno v Kritike 19:10 avtor: psychoticoverload

Se glasi naslov v enem od naših presveto opevanih časopisov, ki je izšel dan ali dva nazaj in ki mi je slučajno, po nekem čudnem naključju pristal v rokah. In seveda, ker ta naslov krasi samo naslovnico(Spletne verzije časopisa), sem si vzel 5 minut časa in ‘’sčekiral” kam v članku pes taco moli in bil globoko razočaran nad slovenskim novinarstvom. Res je, da omenjeni ”cajtng” nikoli ni bil v samem vrhu raziskovalnega novinarstva, saj je le ta bolj ja kot ne poljudno čitivo. Ampak da pa nekoga obsodijo kot pijanca, povrh vsega pa še napišejo upokojeni, kot, da je to nekaj slabega, pa vseeno od tega časopisa nisem pričakoval, saj so brez kakršnega koli dokaza, zgolj na podlagi pisma staršev pisali o vozniku, kot da je ta največja baraba na tem svetu in blatili njegovo ime. Ne postavljam se na stran strašev niti na stran voznika. Če je slednji vedel, da bo moral sesti za volan, je le to njegova krivda, saj prevažati 50+ ljudi je le velika odgovornost.

Moramo pa gledati tudi drugo plat te zgodbe, ki je bila navedena v članku, da naj bi voznik vskočil namesto nekoga drugega in je sam sebi z dobrim delom skopal grob.  Torej, kako lahko obsojamo nekoga, ki naj bi imel prost dan in je hotel samo nekomu narediti uslugo. Ali lahko vi veste zvečer, ko spijete kakšen kozarček ali dva, da vas bodo naslednje jutro klicali v službo? NE. Zato je tudi takšen linč neprimeren in tudi dokaz,  da starši postajajo vse večji idioti, da prav ste slišali, IDIOTI, ki za svoj naraščaj skrbijo tako, kakor da so ustvarjeni iz porcelana in bog ne daj da se jim kaj zgodi. S to pretirano skrbjo ustvarjajo društvene invalide, ki niso niti sposobni več skrbet zase in potrebujejo nasvet staršev na vsakem koraku. Ne manjka več veliko pa bodo tudi na fakultetah uvedli govorilne ure za starše, da bodo lahko spremljali razvoj svojih ljubih otročičkov.  Dandanes otroci do tretjega razreda ne morejo sami v šolo, jih mora obvezno nekdo držati za roko, da jih varno pripelje na cilj. Za to ne gre kriviti otroke v razvoju, temveč njihove idiotske starše, ki jih vzgajajo v spužve in ne v ljudi, ki bi morali razmišljati z lastno glavo.

In da se vrnem nazaj na zgodbo, ki jo je zakuhal ta starševski idiotizem. »Policija je bila tam, napihal je in očitno jo je odnesel brez sankcij, saj je peljal mojo babico pred tednom ali dvema v Medžugorje. Ne moreš verjeti!« je bil komentar ene od ANONIMNIH mam, ki jo je očitno sram se pokazati pred svetom in ima ”jajca” obtoževati ljudi le preko anonimnih sporočil. S tem, da naj bi bil gospod sankcioniran, vali krivdo na državo, ki je z preventivnim pregledom preprečila, da bi gospod sedel za volan in njeno spužvo dejansko kam odpeljal.  Resnično ne razumem, kaj želijo s tem pismom doseči. Ali je njihov cilj blatiti ime nekoga, ki že 40 let vozi ljudi okoli, brez kakršne koli nesreče. Smo ljudje danes res toliko škodoželjni in mora veljati vedno naš prav in moramo vse, ki opravljajo kakršno koli delo/uslugo za nas tlačiti v korito pod seboj. Očitno so te mame le še en idiotski klub nevrotičnih mam, katere častijo svoje otroke kot Grki svoje bogove.

LE da so Grki s svojim verovanjem ustvarjali uspešno kulturo, moderne mame pa ustvarjajo invalide.

P.S. In pa še posvetilo kolegu, sošolcu in človeku, ki dela družbo ob kosilih in večerjah, sosedu in izvrstnemu kritiku NuckinFuts, ki mi je celo poletje težil, da si ne upam napisat bloga in izrazit svojega mnenja. Here you go, in your face :D

  • Share/Bookmark