4.09.2011

Veseli me, da sva se spoznala

Objavljeno v Razmišljanja 11:41 avtor: psychoticoverload

Vsakdo je že spoznal nekoga, ki mu je rekel naslovno frazo. Pa ste se kdaj vprašali, ali ta oseba to misli iskreno, ali pa se v njeni glavi pletejo razne misli v stilu: >>Ok, WTF, Kdo je sploh to<<. In tudi vsak od nas je že marsikomu kdaj rekel me veseli, pa  tega ni resnično mislil. Ste se kdaj vprašali, zakaj sploh izrečemo ta stavek, če tega ne mislimo. Podamo si roko, jo stisnemo, izrečemo ta stavek in gremo vsak po svoje. Kako nas lahko potem veseli, da smo spoznali nekoga, s katerim se ne bomo več nikoli v življenju pogovarjali.  Si sploh zapišete številko te osebe, da jo lahko morda kdaj pokličete na kavo, ali pa si vsaj vzamete čas, da osebo pobližje spoznate. Najbrž ne ane?

Ljudje smo si skovali razne fraze, z katerimi se spoznavamo, poslavljamo, srečujemo itd. Tako tudi tista fraza >>Ajd, se vidva<< ko se poslavljate od bežnega znanca, ali pa >>Lepo te je bilo videti<<. Ja pa ja de. Kot da kdo dejansko resno misli. Dejansko se vam v glavi vrtijo misli v stilu >>Dej, vrh glave te že mam sam pojt mi že ispred oči,<<. Aneda, ane da se ne motim. Če niste človek, ki neizmerno obožuje ljudi, in se z vsakim, ki ga pozna 5 sekund, zaklepeta v nedogled, se vam po glavi podijo takšne misli. Pa da nebo pomote, to govorim za znance in ljudi, ki ji bežno poznaš in  ne za prijatelje, s katerimi vsak dan zabijaš čas.

Ljudje smo si takšne fraze skovali, da nam ni treba ljudem povedati v oči, kaj si mislijo, ampak jim lepo po žensko povemo med vrsticami, da nas njihova družba moti. Saj s tem ni nič narobe, če si pač ovca in te je strah povzdigniti svoj glas in ljudem direktno povedati, kar jim gre.

sPOZNAVANJE

  • Share/Bookmark

27.08.2011

Jugoslavija. Mladini se meša?

Objavljeno v Razmišljanja 09:30 avtor: psychoticoverload

Danes smo, kot skoraj vsak petkov večer zapravljali svoj čas v priljubljeni gostilnici. Naj že na začetku povem, da je gostilna umirjena. V njej ne prihaja do izgredov, vsaj ne do kakšnih večjih, kakšen manjši prepir pa tu ne pride v poštev, saj, kdo se pa kdaj ne sporeče z prijatelji, da vas potem opazuje celotna gostilna in si misli, tej niso normali. No pa da preidem k bistvu. Torej kot vsak petek, smo se tudi danes ˝zakampiral˝ v en kot in pogovor nas je odnesel v svoji smeri. Po približno uri debatiranja, se je za dve mizi dalje prisedla skupina mladcev, rojenih nekje leta ‘92 ali pa ‘93. Torej tistih, katerim je država ravnokar priznala polnoletnost. Druščina je bila vidno razposajena, saj je alkohol pri  temperaturi, kot jo imamo zadnji 14 dni, že dodobra  zavrel. Ampak kdo bi jim zameril, saj vsi radi kdaj pa kdaj globoko pogledamo v kozarec.

Na začetku je bilo vse lepo in prav, družba se je pogovarjala, zafrkavala in pila. Nakar nekdo potegne na plano mobilni telefon in začne z predvajanjem glasbe naših ˝južnih bratov˝. Tudi to je bilo še prebavljivo,  čeprav nisem pristaš  takšne glasbe (turbofolk), sem se držal reka >>Čez eno uho notr, čez drugo vn<<.
Saj ima vsak pravico, da posluša kar mu leži ter dokler me s tem ne posiljujejo je vse lepo in prav. Nakar se vesela druščina, po kakšni uri in pol vstane, sklene polkrog, roke na ramenih in začne prepevati in poveličevati bivšo skupno republiko.

YouTube slika preogleda

Lahko si predstavljate mojo reakcijo in reakcijo kolegov, ki smo dejansko okameneli in edina misel, ki mi je v tistem trenutku švignila skozi glavo  je bila WTF. Kako lahko to poje nekdo, ki je bil rojen leto, dve od takrat ko smo že bili na svojem. Ki ni videl niti J od Jugoslavije. Tudi če je še bil rojen v bivši jugi, kaj je dejansko imel od tega. Še sam sem bil rojen za časa bivše juge, če ji še lahko rečemo tako, torej dve leti pred rojstvom Slovenije, pa je ne opevam kot nekaj kar hočem nazaj. Res da čas mojega rojstva ne morem primerjati z nekom, rojenim v šestdesetih ali sedemdesetih, ki so bili rojeni za časa Tita. Tiste še razumem, da opevajo bivšo jugo. Ko so dobivali 13. plače, regrese in ne vem kakšne dodatke. To so bili njihovi zlati časi in časi, ko se je Tito držal reka >>Mi smo krali, pa i vama dali<<. Res je da se je v bivši jugi praznovalo na veliko in narodna zavest je bila visoko. Vsi so vlekli z Titom, in Tito je rad mahal vsem, ki so ga častilo.  Ampak vsi vemo, da je pred ljudi, ki so ga povzdigovali v višave, stopil z medenim obrazom, svoje nasprotnike pa pobijal in zakopaval v rove, katerih posmrtne ostanke pobiramo še danes. Res je, živelo se je bolje, in tega ne trdim iz lastnih izkušenj ampak napišem tisto, kar sem slišal od staršev, starih staršev, prijateljev in znancev. In zaenkrat, mi še nihče ni povedal nič v nasprotju z bivšo jugo in Titom.

Ampak zakaj sem jaz toliko proti temu, da se v gostinskih lokalih opeva bivša država.

  1. Živimo v svoji državi, ki so jo ustanovili naši starši in stari starši, potem ko se je na nas spravila JNA. Jap, vojska bivše skupne države,  ki nam ni pustila, da bi šli svojo pot. Zakaj le? Zato ker smo bili kura, ki je Jugoslaviji nesla zlata jajca. Pa le ni tako, bo rekel morda kdo od vas, ampak čas je da si priznate, da je bilo res tako. Še dan danes je vidna razlika med nami in  bivšimi ”bratskimi” republikami. Jugoslaviji smo nesli zlata jajca, pobrali so nam vse in dali bore malo nazaj. In potem smo šli na svoje in na koncu dobili še zaušnico. Nekako nas je bilo treba ustrahovati in nam dopovedati, da nam nebo uspelo. Vendar jim lahko sedaj pokažemo sredinca in jim po 20ih letih rečemo, še smo tu. In ne, nebom se dotikal stanja države na današnji dan, ker je to druga tema, za kakšen drugi zapis.
  2. Jugoslavija ni nikoli bila narejene za dobro malega človeka, pa se bo spet nekdo oglasil češ, pa si 10 vrstic proti vrhu zapisal, da se je takrat živelo bolje. Res je, sem, priznam. Ampak bit države ni bil boljše življenje ljudi, kot je na veliko rad razglašal Tito. Tako kot danes,  so tudi takrat gledali le na lastno rit in iskali možnost da so lahko pobrali vse, kar so lahko. A bi bili enako navdušeni, če vam nebi čaščeni diktator primaknil nekaj drobižka v vašo denarnico? Ne nebi. Bilo bi isto kot sedaj. Bentili bi čez državo in kleli vse po vrsti. Vendar Tito je imel dober načrt spreobračanja ljudstva v svoje podanike, ki so mu potem zvesto sledili. Vsaj nekaj je pristavil, da so ljudje imeli nekaj za na dopust, nov avto, za v kuhinjo itd. Ni imel srčno rad ljudi, samo znal jih je vzgojiti od mladih nog v moderne sužnje, ki bi bili zaradi njega pripravljeni umreti, tiste starejše pa uspešno spreobrnit, da bi mu še lizali noge.

Resnično še kdo od vas želi družino z državami, ki bi jim skoraj lahko rekli države tretjega sveta? Je to res tisto v kar vas vleče, da nam vlada Beograd, da smo v vojni zaradi spora Srbije in Kosova. Že ni dovolj, da smo v Evropi in da tacamo za njo kot  dobro vzgojen psiček? Da se ponižujemo pred svetom, ker se ne znamo postaviti zase in zahtevati? Želite novega diktatorja, nekoga ki vam bo kratil pravice zato, da boste dobili malo več cvenka? Da vam prepove svobodo govora in vam čez usta prilepi lepilni trak?  Če bi kaj takšnega zapisal za časa bivše juge, bi zjutraj na mojih vratih že čakala UDBA z enosmerno vozovnico na Goli otok.

Kri patriota je seme svobode.  ~Thomas Campbell

Zato pozabimo enkrat že na življenje, ki smo/ste ga živeli in delajmo na tem, da bomo imeli boljši jutri. To da mladim govorimo, da bodo živeli v bedi in poveličujete vaša življenja iz juge je nekoristno in neumno. Raje spodbujajte mladino, da bo spreminjala svet in se znala postavit zase.  Živimo za jutri in ne za tisto, kar je bilo včeraj!!!!

  • Share/Bookmark